Objave
V Siem Reap sva prispela s šest urno avtobusno vožnjo, kjer naju je pričakal prijazen tuk-tuk voznik z Jernejevim imenom in naju odpeljal do hotela, ki sva ga rezervirala. Pohitela sva v
trgovino in bankomat, potem pa proti Angkor Watu (starodavni templji). Do tja sva se peljala s tuk-tukom, najprej kupila dragi tedenski karti, potem pa šla v glavni tempelj. Prvi vtis je bil nepričakovan, saj sva oba mislila, da bo vse skupaj videti večje. Kar pa ne pomeni, da ni bilo čudovito. Morda so naju zavedle množice, saj je bilo ljudi res ogromno. Prepričana sva, da bi vse skupaj izgledalo veliko lepše brez velikih množic. Malo sva šla skozi in si ogledovala starodavne dele templja ter naredila nekaj čudovitih slik. Bolj kot se je sonce spuščalo, lepša svetloba je obdaja Angkor Wat. Sončni zahod sva pričakala sede, ob umetno izkopanem kanalu in opazovla tempelj, ki se je lepo odseval v vodi. Ljudi je še vedno bilo veliko, med tem je Anjo neka azijska družina slikala z njihovimi hčerkami - verjetno je bila znamenitost, ker je belka. Dan sva zaključila s sprehodom skozi tržnico in najemom koles za prihodnji dan.
Prvi polni dan sva začela in izkoristila s polno paro. Zbudila sva se ob pol petih zjutraj in se s kolesi odpeljala 7 kilometrov do tempeljev Angkorja. Bila je še trda tema, vendar na cesti nisva bila sama, saj je dosti ljudi hitelo v isto smer, z istim namenom - ujeti sončni vzhod v Angkor Watu. Kolesi
sva parkirala in se odpravila proti popularni točki za opazovanje vzhoda - ob ribniku, s pogledom na slavne stolpe. Med množico sva se uspela vrniti v uspredje in naredila kar nekaj prečudovitih slik. Pogled je bil nepozaben. Rdeča svetloba vzhajajočega sonca, v ospredju obrisi stolpov, ki so se v mračni svetlobi odsevali v ribniku. Čudovito. Tam sva stala vse dokler se ni zdanilo. Nato sva se odpeljala do južnih vrat mesta Angkor Thom, ki so bila veličastna, z ogromnimi glavami na vsaki strani. Tam sva si ogledala Leper King Terrace, Elephant Terrace, Phimenakas ter Royal Palace. Splezala sva na vrh Phimenakas (v obliki piramide) po shrljivo strmih stopnicah in občudovala razgled na okolico ter na arheologe med izkopavanjem ob vznožju. Dojela sva, da spoznavava te starodavne ruševine na pravi način, saj je bilo turistoov tam veliko manj in občutek je bil boljši. Napotila sva se proti Ta Prohm, templju kjer so posneli tudi slavni prizor z Angelino Jolie v Tomb Raiderju. Kot v vseh največjih znamenitostih Angkorja, je bilo tudi tukaj na stotine turistov, tako, da sva se večino časa gužvala z njimi - predvsem za slikanje na najboljših točkah. Ta tempelj je bil zelo zanimiv, saj se je njegova dolga zgodovina kazala na koreninah visokih dreves, ki so rasla kar čez obzidja. Slikala sva se tudi pri slavnih vratih iz Tomb Raiderja. Ustavila sva se še na Ta Keo - templju v obliki piramide, s stolpi na vrhu. Bil nama je všeč, saj je bilo na njem zelo malo ljudi, tako da sva ga lahko v miru preplezala in raziskala. Zadnja točka napornega dneva je bil tempelj Bayon 
(kompleks stolpov z obrazi), ki je bil v poznem popoldanskem soncu videti zelo lep. Šla sva v tempelj, vendar nisva dolggo ostala, saj naju je utrujenost začela premagovati, čakala pa naju je še dolga in naporna vožnja s kolesi nazaj v mesto.
Naslednji dan sva prav tako začela zgodaj in se po sedmi uri odpravila s tuk-tukom do dve uri oddaljene znamenitosti Kbal Spean (reka tisočih Ling) - skulpture vrezljane v rečno dno. Ko sva prispela sva se napotila proti reki, ki je oddaljena približno 1,5 km hoje, skozi urejeno pot v džungli. Prispela sva do reke, ki pa je v deževnem obdobju verjetno bolj polna, tako, da je bilo nekatere skulpture videti kar na suhem. Vrezljani so bili razni bogovi in Linge ter podobno. Vse skupaj je bilo zanimivo, ljudi ni bilo preveč, pa še krošnje dreves so delale prijetno senco. Nazaj sva se del poti spustila ob reki in opazovala še nekaj skulptur. Ker je bila vožnja do tja in nazaj dolga, pa tudi ogled je trajal kar nekaj časa, sva se odločila, da bo to za ta danvse, preostanek dneva pa sva raziskovala tržnice.
Še en dan potepanja in raziskovanja templjev je minil dokaj naporno. Ker naju je vožnja s kolesi tako izmučila, sva za ta dan najela tuk-tuk. Ogledala sva si: Prasat Kravan, Banteay Kdei, Sras Srang, Pre Rup, East Mebon, Ta Som, Neak Pean, Prah Khan. Vsi templji so nama bili všeč, bilo je precej mirno, brez velikih skupin in lahko sva si vse ogledala v miru in v vsej njihovi veličastnosti. Kljub temu, da sva se med templji vozila s tuk-tukom, sva bila precej utrujena - vzhičenost, hoja in sonce naredijo svoje. To pa naju ni oviralo pri navdušenosti nad lepoto, skrivnostjostjo in veličastnostjo templjev. Vsak nama je bil všeč na svoj način in prav pustolovsko se je bilo sprehajati skozi njih, raziskovati razne prostore in podobe vklesane v stene. Na koncu sva še obiskala Angkor Wat, kjer sva spoznala, da so naju ostali templji veliko bolj navdušili. Prepričana sva, da zaradi velikih gneč Angkor Wat ne more zasijati v vsej svoji veličini. Tam sva si ogledala tudi galerije, ki sva jih zadnjič spustila. Potem sva šla proti mestu, kjer sva se namestila za čakanje sončnega zahoda - ob ribniku, pred stolpi. Bolj, kot se je sonce spuščalo, lepšo svetlobo je metalo na stolpe in lepše so se odsevali v ribniku. S tem sva zaklučila dan.
Po napornih dneh sva potrebovala malo počitka, zato sva si dopoldne vzela prosto, popoldne pa sva šla spet med tem
plje. Barantanje s tuk-tuk voznikom je bilo (kot že tolikorat prej) zabavno, saj na začetku postavijo vedno veliko previsoko ceno. Ko jim na koncu rečeš katera je tvoja zadnja cena in če se ne strinja, greš k drugemu, skoraj vedno popustijo. Tudi tokrat je bilo tako, le da je fant na vsak način hotel dolar več. Ko nisva popustila, naju je hotel peljati v trgovino s spominki (kjer dobi dolar provizije). Seveda se nisva strinjala, tako, da je na koncu najina zmagala. Ogledala sva si večinoma manjše templje, ki jih še nisva videla: Ta Prohm Kel, Phnom Bakheng, Baksei Chamkrong, Prasat Bei, Baphuon, South Kleang, Thommanom, Chau Say, Theroda, Spean Thma in na koncu Ta Keo. Vse je potekalo zelo sproščeno, ljudi je bilo precej manj kot ponavadi (verjetno, ker je bila nedelja), pa še sonce ni žgalo tako močno, ker je bilo malo oblačno.
Zadnji dan v Siem Reapu in zadnji dan v Kambodži sva se zbudila zelo zgodaj, z namenom, da prehitiva vročino. Šla sva si ogledat zadnjo skupino templjev, ki so malo bolj oddaljeni. To so bili Preah Ko, Bakong in Lolei. Kljub temu, da sva videla že veliko templjev, se jih še nisva naveličala, saj naju je vsak posebej navdušil.
Videla sva veliko veličastnih in starodavnih templjev, vendar pa sva tudi mnenja, da marsikateri tempelj izgubi čar zaradi velike gneče. Pri templjih je tudi polno prodajalk, ki te že od daleč s smešno pojočo Angleščino vabijo, da kupiš vodo ali kakšen spominek.
Lep pozdrav!
Jernej in Anja
trgovino in bankomat, potem pa proti Angkor Watu (starodavni templji). Do tja sva se peljala s tuk-tukom, najprej kupila dragi tedenski karti, potem pa šla v glavni tempelj. Prvi vtis je bil nepričakovan, saj sva oba mislila, da bo vse skupaj videti večje. Kar pa ne pomeni, da ni bilo čudovito. Morda so naju zavedle množice, saj je bilo ljudi res ogromno. Prepričana sva, da bi vse skupaj izgledalo veliko lepše brez velikih množic. Malo sva šla skozi in si ogledovala starodavne dele templja ter naredila nekaj čudovitih slik. Bolj kot se je sonce spuščalo, lepša svetloba je obdaja Angkor Wat. Sončni zahod sva pričakala sede, ob umetno izkopanem kanalu in opazovla tempelj, ki se je lepo odseval v vodi. Ljudi je še vedno bilo veliko, med tem je Anjo neka azijska družina slikala z njihovimi hčerkami - verjetno je bila znamenitost, ker je belka. Dan sva zaključila s sprehodom skozi tržnico in najemom koles za prihodnji dan.Prvi polni dan sva začela in izkoristila s polno paro. Zbudila sva se ob pol petih zjutraj in se s kolesi odpeljala 7 kilometrov do tempeljev Angkorja. Bila je še trda tema, vendar na cesti nisva bila sama, saj je dosti ljudi hitelo v isto smer, z istim namenom - ujeti sončni vzhod v Angkor Watu. Kolesi
sva parkirala in se odpravila proti popularni točki za opazovanje vzhoda - ob ribniku, s pogledom na slavne stolpe. Med množico sva se uspela vrniti v uspredje in naredila kar nekaj prečudovitih slik. Pogled je bil nepozaben. Rdeča svetloba vzhajajočega sonca, v ospredju obrisi stolpov, ki so se v mračni svetlobi odsevali v ribniku. Čudovito. Tam sva stala vse dokler se ni zdanilo. Nato sva se odpeljala do južnih vrat mesta Angkor Thom, ki so bila veličastna, z ogromnimi glavami na vsaki strani. Tam sva si ogledala Leper King Terrace, Elephant Terrace, Phimenakas ter Royal Palace. Splezala sva na vrh Phimenakas (v obliki piramide) po shrljivo strmih stopnicah in občudovala razgled na okolico ter na arheologe med izkopavanjem ob vznožju. Dojela sva, da spoznavava te starodavne ruševine na pravi način, saj je bilo turistoov tam veliko manj in občutek je bil boljši. Napotila sva se proti Ta Prohm, templju kjer so posneli tudi slavni prizor z Angelino Jolie v Tomb Raiderju. Kot v vseh največjih znamenitostih Angkorja, je bilo tudi tukaj na stotine turistov, tako, da sva se večino časa gužvala z njimi - predvsem za slikanje na najboljših točkah. Ta tempelj je bil zelo zanimiv, saj se je njegova dolga zgodovina kazala na koreninah visokih dreves, ki so rasla kar čez obzidja. Slikala sva se tudi pri slavnih vratih iz Tomb Raiderja. Ustavila sva se še na Ta Keo - templju v obliki piramide, s stolpi na vrhu. Bil nama je všeč, saj je bilo na njem zelo malo ljudi, tako da sva ga lahko v miru preplezala in raziskala. Zadnja točka napornega dneva je bil tempelj Bayon 
(kompleks stolpov z obrazi), ki je bil v poznem popoldanskem soncu videti zelo lep. Šla sva v tempelj, vendar nisva dolggo ostala, saj naju je utrujenost začela premagovati, čakala pa naju je še dolga in naporna vožnja s kolesi nazaj v mesto.Naslednji dan sva prav tako začela zgodaj in se po sedmi uri odpravila s tuk-tukom do dve uri oddaljene znamenitosti Kbal Spean (reka tisočih Ling) - skulpture vrezljane v rečno dno. Ko sva prispela sva se napotila proti reki, ki je oddaljena približno 1,5 km hoje, skozi urejeno pot v džungli. Prispela sva do reke, ki pa je v deževnem obdobju verjetno bolj polna, tako, da je bilo nekatere skulpture videti kar na suhem. Vrezljani so bili razni bogovi in Linge ter podobno. Vse skupaj je bilo zanimivo, ljudi ni bilo preveč, pa še krošnje dreves so delale prijetno senco. Nazaj sva se del poti spustila ob reki in opazovala še nekaj skulptur. Ker je bila vožnja do tja in nazaj dolga, pa tudi ogled je trajal kar nekaj časa, sva se odločila, da bo to za ta danvse, preostanek dneva pa sva raziskovala tržnice.
Še en dan potepanja in raziskovanja templjev je minil dokaj naporno. Ker naju je vožnja s kolesi tako izmučila, sva za ta dan najela tuk-tuk. Ogledala sva si: Prasat Kravan, Banteay Kdei, Sras Srang, Pre Rup, East Mebon, Ta Som, Neak Pean, Prah Khan. Vsi templji so nama bili všeč, bilo je precej mirno, brez velikih skupin in lahko sva si vse ogledala v miru in v vsej njihovi veličastnosti. Kljub temu, da sva se med templji vozila s tuk-tukom, sva bila precej utrujena - vzhičenost, hoja in sonce naredijo svoje. To pa naju ni oviralo pri navdušenosti nad lepoto, skrivnostjostjo in veličastnostjo templjev. Vsak nama je bil všeč na svoj način in prav pustolovsko se je bilo sprehajati skozi njih, raziskovati razne prostore in podobe vklesane v stene. Na koncu sva še obiskala Angkor Wat, kjer sva spoznala, da so naju ostali templji veliko bolj navdušili. Prepričana sva, da zaradi velikih gneč Angkor Wat ne more zasijati v vsej svoji veličini. Tam sva si ogledala tudi galerije, ki sva jih zadnjič spustila. Potem sva šla proti mestu, kjer sva se namestila za čakanje sončnega zahoda - ob ribniku, pred stolpi. Bolj, kot se je sonce spuščalo, lepšo svetlobo je metalo na stolpe in lepše so se odsevali v ribniku. S tem sva zaklučila dan.
Po napornih dneh sva potrebovala malo počitka, zato sva si dopoldne vzela prosto, popoldne pa sva šla spet med tem
plje. Barantanje s tuk-tuk voznikom je bilo (kot že tolikorat prej) zabavno, saj na začetku postavijo vedno veliko previsoko ceno. Ko jim na koncu rečeš katera je tvoja zadnja cena in če se ne strinja, greš k drugemu, skoraj vedno popustijo. Tudi tokrat je bilo tako, le da je fant na vsak način hotel dolar več. Ko nisva popustila, naju je hotel peljati v trgovino s spominki (kjer dobi dolar provizije). Seveda se nisva strinjala, tako, da je na koncu najina zmagala. Ogledala sva si večinoma manjše templje, ki jih še nisva videla: Ta Prohm Kel, Phnom Bakheng, Baksei Chamkrong, Prasat Bei, Baphuon, South Kleang, Thommanom, Chau Say, Theroda, Spean Thma in na koncu Ta Keo. Vse je potekalo zelo sproščeno, ljudi je bilo precej manj kot ponavadi (verjetno, ker je bila nedelja), pa še sonce ni žgalo tako močno, ker je bilo malo oblačno.Zadnji dan v Siem Reapu in zadnji dan v Kambodži sva se zbudila zelo zgodaj, z namenom, da prehitiva vročino. Šla sva si ogledat zadnjo skupino templjev, ki so malo bolj oddaljeni. To so bili Preah Ko, Bakong in Lolei. Kljub temu, da sva videla že veliko templjev, se jih še nisva naveličala, saj naju je vsak posebej navdušil.
Videla sva veliko veličastnih in starodavnih templjev, vendar pa sva tudi mnenja, da marsikateri tempelj izgubi čar zaradi velike gneče. Pri templjih je tudi polno prodajalk, ki te že od daleč s smešno pojočo Angleščino vabijo, da kupiš vodo ali kakšen spominek.
Lep pozdrav!
Jernej in Anja
0 komentarji:
Objavite komentar