Kuala Lumpur in Manila

Pot do Filipinov naju je vodila iz Siem Reapa, preko Kuala Lumpurja do Manile. V KL sva prispela z dve urnim letom in imela 19 ur časa do naslednjega leta. Zato sva se odlolčila, da si bova šla ogledat mesto. Do tja sva se odpeljala z avtobusom in najprej odšla iskat pošto (da bi poslala stvari, ki sva jih nakupila v Kambodži, saj poštne storitve v Kambodži niso zanesljive). Naslednji opravek je bil, da poiščeva kliniko, kjer prodajajo antimalarike. Preden sva prišla do tja, je začelo močno deževati in obtičala sva na taksi postajališču. Deževalo je tako močno, da še tam nisva ostala čisto suha. Ko je po več kot pol ure nekoliko prenehalo, sva lahko šla dalje. Na kliniki niso imeli kar sva iskala in ni nama preostalo drugega, kot da greva še na zadnjo načrtovano točko – nakupovalni center. Bil je čisto zraven Petronas Towers in lahko sva od zunaj opazovala znamenita dvojčla. Ko sva vstopila v center, se nisva mogla nagledati. Bleščeč nakupovalni center z veliko nadstropji v njem pa nešteto možnih trgovin in pa tudi precej dragih luksuznih znamk. Tam sva ostala do mraka, ko je bil čas za odhod, naju je zunaj čakalo presenečenje – nočni pogled na dvojčka, osvetljena v čudoviti svetlobi. Prekrasen prizor, ki sva ga zabeležila s slikanjem. S tem sva dobila kratek predogled na Kuala Lumpur.

Po pristanku v Manili, naju je čakala še 2-urna avtobusna vožnja, preden sva končno prispela v mesto, ki naju je presenetilo na celi črti. Brala sva, da je Manila grdo mesto, vendar sva bila prepričana, da po Kamboški revščini, ki sva jo videla ponekod, ne more biti slabše. Pa je lahko – Manila. Grde, sive, stare in umazane stavbe, onesnaženost, prenatrpani pločniki in ceste. Za začetek se s taksisti nikakor nisva uspela dogovoriti za taksi meter, vendar sva popustila, saj sva po dolgi poti, želela čimprej priti v hotel. Šla sva samo v nakupovalni center, ki naju je presenetil s svojo velikostjo.

Naslednji dan sva se, dobro spočita, najprej odpravila v nakupovalni center, saj sva morala kupiti karto za trajekt do Palawana. Tam je do naju pristopil starejši moški, začel pogovor in se ponudil, da naju odpelje do pisarne. Sledila sva mu, vendar do zadnjega nisva bila prepričana ali kaj hoče od naju, ali pa je samo prijazen. Ko sva našla pisarno, je še nekaj časa čakal na naju, potem pa odšel. Ker imava že kar nekaj izkušenj z izkoriščevalci iz Vietnama in Kambodže, tudi tukaj težko komu zaupava. Naslednja točka je bil ogled Rizal parka, kjer sva se zopet zapletla v pogovor s prijaznim domačinom. Seveda se je tudi ponudil za vodiča (brezplačno po njegovih besedah), vendar sva zavrnila. Ustavila sva se tudi v kitajskem vrtu. Tam je nekaj ljudi počivalo in nekaj študentov se učilo. Bil je simpatičen kraj za oddih od nagužvane Manile. Izkoristila sva čas za počitek, nato pa si še ogledala Intramuros, ki je nekakšno obzidano mesto, iz časa španske navlade. Bilo je kar v redu, predvsem pa lepše od tipične Manile. Znotraj je videti veliko stavb v španskem stilu, naletela sva na dve cerkvi in si eno pogledala tudi od znotraj. Ogledala sva si tudi Rizalov muzej, potem pa se s taksijem odpeljala do Mall of Asia, v enega izmed največjih nakupovalnih centrov na svetu. Res je ogromen in tam sva preživela preostanek dneva. Sprehajala sva se med trgovinami, šla v kino in na koncu nama je zmanjkalo časa, da bi videla preostanek centra.

Zadnje dopoldne v Manili sva imela čas le še za najnujnejše opravke pred odhodom dalje. Vtis, ki ga je Manila naredila na naju, je bil zelo nepričakovan. Nesimpatično in onesnaženo mesto je prenatrpano z ljudmi, ki v večini pridejo iz podeželja za boljšim življenjem. Skoraj vsak ima tipično ameriško ime in občutek imava, kot da bi bila v revnem latinskem predelu Amerike. Zaradi grožnje terorizma imajo zelo poostrene varnostne nadzore; v vsakem nakupovalnem centru so varnostniki, opremljeni s puškami. Med sprehodi po mestu, sva naletela na nekaj »ladyboyev«, ki so bili smešni, saj niso bili urejeni do popolnosti, tako da se je izpod šminke videl poženščen moški obraz. Sicer pa je tukaj zelo malo turistov oz. popotnikov, tisti ki sva jih videla, so bili večinoma stari, grdi in neprivlačni moški v spremstvu mladih Filipink.

Lep pozdrav vsem!

Jernej in Anja

P.s.: Slike so ločene po kategorijah (Malezija in Filipini)