Vtisi Filipini

Filipini so na naju naredili ogromno pozitivnih in tudi negativnih vtisov. Ko sva prispela, sva bila zelo presenečena kako neazijski so. Deležna sva bila veliko radovednih pogledov, videti je bilo precej manj belih turistov kot v Vietnamu in Kambodži. Takoj na začetku sva opazila prelepo zeleno naravo in bila navdušena nad rajskimi plažami Palawana. V mestih je bila druga zgodba. Z Manilo na prvem mestu, so si vsa zelo podobna; onesnažena, grda, nagužvana. Edino simpatično mesto, ki je izstopalo, je Puerto Princesa na Palawanu. Po skoraj celih Filipinih imajo peteline, ki se ves čas nadležno derejo (zelo priljubljeni so petelinji boji). Tudi jeepneye je potrebno omeniti. Nisva jih marala, vendar se jim nisva mogla izogniti. Vse bi se še nekako dalo potrpeti, če nas ne bi domačini na vsak jeepney tako zelo nabunkali, da se je komaj dihalo. Tudi na strehi in ob straneh, prostor ni ostal neizkoriščen. Sicer pa tudi večino ostalih prevoznih sredstev zapolnijo kolikor pač gre, da je dobiček kar se da največji. Ljudje... o njih bi se lahko zelo razpisala. Tukaj je veliko ekstremov; od zelo prijaznih, veselih in odprtih ljudi, do izkoriščevalskih goljufov in takšnih, ki jim je najbolj enostavne stvari zelo težko dopovedati. Angleško jih večina govori zelo dobro. V velikih mestih je dosti bogatih ljudi, veliko jih je debelih, kar je verjetno posledica prehranjevanja v nešteto fast foodih. Imajo jih res ogromno, vseh možnih vrst. Na drugi strani, pa je tudi precej revnih ljudi, kjer se pozna pomanjkanje izobrazbe, saj se znajo vesti res nevzgojeno. Zapomnila si bova vodiče na severu, ki so naju vodili po precej zahtevnih terenih kar v japonkah. Omeniti je potrebno še karaoke, njihov nacionalni hobi. Tako veseli ljudje kot so, zelo radi pojejo. Ne glede na to, kako dobro ali slabo pojejo. Velikokrat sva iz bližine ali daljave slišala marsikoga, ki je mučil mikrofon, zvočnike in poslušalce. In tudi naju dva. Znajo biti tudi zelo dobri. Filipini so naju v skoraj dveh mesecih zelo izmučili. Potovanja po državi so bila neudobna in zelo naporna. Včasih so tudi utrujali radovedni in čudni pogledi ljudi in to, da sva velikokrat bila v središču pozornosti, nama ni preveč ugajalo. Saj sčasoma se malo navadiš. Kljub temu, da so Filipini bili najtežji do sedaj, so bili tudi najboljši. Tukaj sva bila deležna najbolj nepozabnih dogodivščin; plavanje z whale sharki, božanje delfina, rajski otok Palawan - zaklad Filipinov, kamor bi se vrnila brez pomisleka, prelepa narava, riževe terase na severu in prijazna vasica Sagada. Vse to je bilo krasno, nepozabno in malo manj kot dva meseca sta minila zelo hitro.