Georgetown

Zjutraj sva šla na bus, za katerega sva sprva mislila, da bo boljši, saj nama ga je zaposlena v turističnem centru bolj priporočala. Seveda ga je, če je od tega tudi zaslužila. Pa saj ni bilo slabo, v Ipoh sva normalno pripotovala, le bus ni bil najbolj moderen. Tam sva prestopila na precej boljši bus in okrog enih popoldne prispela na otok Pinang. Bus nas je odložil precej daleč od najinega cilja in takoj so naju napadli taksisti, da naju odpeljejo do hotela po ceni, ki je ugajala samo njim. Rekli so nama tudi, da v Georgetown pelje samo en bus, ki bi ga morala zelo dolgo čakati. Na tej poti sva se že dosti naučila, da takšnim ne smeva verjeti, zato sva raje čakala na bus. Seveda "prijazni" taksisti niso povedali, da bi morala čakati na drugem mestu. To sva ugotovila od domačinov in šla čakat na postajo, nato pa z vožnjo z busom prihranila kar nekaj RM, ki bi jih sicer dala za taksi. Ko sva prišla do središča mesta, sva se veselila skorajšnjega cilja, saj sva mislila, da je hotel oddaljen samo malo hoje stran. Izkazalo se je, da je oddaljen precej več hoje, saj sva se z vso prtljago v vročini mučila skoraj pol ure. Ko sva se v hotelu osvežila, sva se odpravila v mesto po opravkih. Tokkrat sva se peljala z busom. Kolikor sva videla mesto, nama zaenkrat še ni preveč všeč, saj se zdi onesnaženo pa tudi polno Kitajcev je vsepovsod (še več kot Malezijcev).
Naslednji dan sva si ogledala nekaj glavnih znamenitosti mesta. Šla sva na svetilnik, mimo utrdbe, mimo mestne dvorane in hiše, ki sta zelo lepi stavbi, stolpa z uro, mošeje, sodišča, vojnega spomenika, ... Ko sva končala z ogledi sva šla v ogromen nakupovalni center, kjer sva si po dolgem času privoščila kino (je cenejši kot pri nas doma, za oba skupaj sva dala 3 EUR). Po ogledu sva se z busom želela vrniti v center mesta, pa ni bilo nobenega od nikoder. Edini, ki je pripeljal mimo, je bil nabito poln in sploh ni odprl vrat. Butast sistem busov, ki poredko vozijo. Zato sva raje šla peš do hotela. Hodila sva po ulici, kjer so same prelepe luksuzne vile. Oni to poimenujejo bungalov (ne veva čemu, saj so skoraj tako velike kot dvorci). Večinoma so bile novo zgrajene in prazne. Ah, ko bi lahko katero izmed njih imela doma! :)
Georgetown je zelo raznolik. Je drugo največje mesto v Maleziji. Veliko je takšnih predelov, ki bi se lahko imenovali Chinatown; polni so Kitajcev, njihovih restavracij in trgovin. So pa tudi lepši predeli, čiste ulice in lepe stavbe. Promet je kar gost, prehodov za pešce skoraj ni, cesto je včasih težko prečkati. En dan in pol je tukaj čisto dovolj.

Lep pozdrav!

Jernej & Anja