Ho Chi Minh (Saigon)

Z malo manjšim busom sva se odpeljala v Ho Chi Minh. Vožnja je trajala slabih 5 ur, pred ciljem sva iz busa opazovala hud naliv in bila malo v skrbeh kakšno bo vreme v Ho Chi Minhu. Prispeli smo v sparino, vendar brez dežja. Nahrbtnike sva pustila v Sinh Cafe in se odpravila iskat hotel. Pri vseh hotelih, ki sva jih imela zabeležene, nisva imela sreče – bilo je polno ali predrago. Vstopila sva v naključnega, kjer so imeli sobo za samo 18 USD na noč. Sobica je bila majhna, brez oken, vendar simpatična in poceni, zato sva jo vzela. Končno sva lahko šla malo pogledat v mesto. Spet sva bila sredi prometnega kaosa, kot v Hanoiju, le da je Ho Chi Minh precej bolj moderno mesto, prečkati cesto tukaj, pa je še bolj napeto kot v Hanoiju. Mesto je polno prazničnih lučk, pred hoteli in trgovinami je veliko okrasja, od jaslic do božičkov in ogromnih snežakov iz stiroporja.

Naslednji dan sva začela z ogledom in nakupi v enih večjih Saigonskih tržnic. Zbarantala in kupila sva par spominkov za domov. Tržnica je precej natrpana z raznoraznim blagom in vonjavami, ki se spreminjajo na vsakem koraku. Potem sva si ogledala Fine Arts muzej, ki ima lepo zbirko čudovitih slik, večinoma z vietnamskimi motivi. Šla sva na sladoled in si še od zunaj ogledala Municipal teater ter hotel Deville, nato pa pred nalivom pobegnila v Ho Chi Minh City muzej. Ni se nama zdel kaj posebnega, saj se pač ne spoznava na zgodovino mesta. Ogledala sva si tudi Notre-Dame katedralo, ki je zelo lepa od zunaj in tudi od znotraj. Na poti iz nakupovalnega centra v hotel, naju je (spet) dobil naliv. Tokrat je bil tako močan, da sva se morala ustaviti pod streho. Iz minute v minuto je bilo več vode na cesti, zagledala pa sva tudi ogromno podgano, ki je iz dežja bežala naravnost proti nama. Par centimetrov stran jo je domačin brcnil, pobegnila in prestrašila je še ostale, ki so malo naprej vedrili. Voda se nama je iz ceste začela vedno bolj približevati, zato sva se odločila, da kljub močnemu dežju, greva dalje. Do hotela sva hodila do gležnjev v vodi. Sreče z vremenom nimava, saj bi tu moralo biti že suho obdobje, izgleda pa, kot da smo v deževnem.

Tretji dan sva šla še po par malenkosti na tržnico, nato pa na pošto poslat domov nakupljene spominke. Plačala sva 16 EUR za pošiljko po morju, prispela pa bo v dveh do treh mesecih (če bo J). Po tem sva nadaljevala včerajšno turo po mestu in začela z ogledom Reunification Palace. To je predsedniška rezidenca, s sobanami za različne namene – za sprejeme, za kartanje, sejne sobe ipd., v kleti pa so tudi tuneli s telekomunikacijskim centrom. Tam imajo še danes pomembne sprejeme in sestanke. Sama stavba je tudi arhitekturno zanimiva, tako da sva bila z ogledom zadovoljna. Šla sva še na pico, nato pa počivat v sobo pred novoletnim praznovanjem. Odločila sva se, da bova novo leto preživela na ulici, kjer je bilo polno ljudi in motorjev. V bližini najinega hotela so bili postavljeni štirje odri. Sprehodila sva se do vseh in se na koncu odločila, da bova novo leto dočakala pri prvem, ki je bil najbližje najinemu hotelu. Ni bil neki hudi žur, saj so ljudje samo stali na miru in poslušali glasbo. Malo pred polnočjo je na oder prišla skupina, ki je začela igrati bolj znane pesmi in par ljudi je celo zaplesalo. Odštevali smo v novo leto brez ognjemeta. Imela sva se dobro, res pa je, da so doma za novo leto veliko boljše žurke, zelo nama je manjkal tudi ognjemet.

Naslednji dan sva si ogledala zgodovinski muzej, ki je bil nezanimiv (mogoče sva preveč zahtevna, saj sva videla veliko boljših muzejev v Londonu), zanimiva in pa malo strašljiva je bila samo mumija. Na koncu peš ture po znamenitostih mesta, je bila še Jade Emperor's pagoda, ki se nama po dolgi hoji do tja, ni zdela vredna napora. Majhna pagodica, z dvoriščem, polnim golobov in njihovih iztrebkov, ter z majhnim ribnikom, polnim ogromnih in majhnih želv rdečevratk. Ta ribnik je bil bolj zanimiv kot sama pagoda (morda sva jih videla že preveč). Rezervirala sva še izlet po delti reke Mekong in zaključila najino bivanje v Ho Chi Minhu. Mesto je zelo natrpano, predvsem z motorji, pa tudi ulični prodajalci znajo biti zelo tečni in kar ne nehajo, vendar nama je bilo všeč.

Več slik prihodnjič.

Pozdrav vsem!

Jernej&Anja